Psihiatrična klinika

Projekt ARIS J3-4534

VPLIVI NA IN PREPREČEVANJE SAMOPOŠKODOVALNEGA VEDENJA PRI NAJBOLJ OGROŽENIH MLADOSTNIKIH   -  https://cris.cobiss.net/ecris/si/sl/project/20031

Vodja projekta: izr. prof. dr. Maja Drobnič Radobuljac, dr. med., spec. otr. in mlad. psihiatrije (https://cris.cobiss.net/ecris/si/sl/researcher/17652  )

Trajanje projekta: oktober 2022 – september 2025

Financiranje projekta: Agencija za raziskovanje ARIS

Opis projekta: Mladostništvo je obdobje odraščanja, torej prehajanja iz otroka v odraslo osebo. Značilnosti tega obdobja (npr. vidne telesne spremembe, spremenjeno kognitivno delovanje…) so poleg hormonskih sprememb tudi posledica, v zadnjih desetletjih bolje preučenega, razvoja možganov, ki poteka pod vplivom genetsko zastavljenih razvojnih poti, v velikem deležu pa tudi pod vplivom okolja, preko epigenetskih sprememb. V času od pričetka pubertete do približno 25. leta se možgani, ki so že pri šestih letih dosegli svojo končno velikost, pospešeno spreminjajo. Prihaja sprva do izgube nato pa do nove tvorbe velikega števila sinaps v različnih predelih možganske sivine, ob tem pa z zakasnitvijo do postopne mielinizacije. Ta poteka v dorzalno-frontalni smeri, torej od razvojno starejših predelov možganov, ki so odgovorni za najbolj osnovno človeško delovanje (dihanje, prehranjevanje, ...) proti evolucijsko mlajšim, frontalnim predelom možganov, ki so odgovorni za bolj kompleksno človeško delovanje (načrtovanje, sklepanje, predvidevanje, ...). Ob tem, ko se mladostnikove sposobnosti razmišljanja razvijajo iz konkretnega k vedno bolj abstraktnemu, se pri razvoju identitete večina mladostnikov ukvarja tudi z vprašaniji lastnega obstoja (ne samo »Kdo sem?« in »Kakšen sem?«, temveč tudi »Zakaj sem?«) in posledično pogosteje kot v drugih starostnih obdobjih z vprašanji o minljivosti, umiranju in smrti.
Samopoškodovalno vedenje je v obdobju mladostništva pogost pojav, saj se kar četrtina mladostnikov kdaj v življenju samopoškoduje brez namena umreti, desetina slovenskih srednješolcev pa je že kdaj poskušala samomor. V Sloveniji, državi s tradicionalno visokim samomorilnim količnikom, je samomor v starostni skupini med 10 in 19 let še vedno drugi vzrok smrtnosti, v zadnjih dvajsetih letih pa smo letno v povprečju zabeležili 10 takšnih smrti. Samopoškodovalno vedenje ločimo na tisto, pri katerem oseba želi umreti (samomorilno vedenje) in tisto, pri katerem so nameni drugi (samopoškodovalno vedenje brez samomorilnega namena; NSSI). Razlogov za razvoj in vztrajanje samopoškodovalnega vedenja je veliko, delimo jih na dejavnike tveganja in varovalne dejavnike, oboji pa so lahko v grobem individualni ali zunanji. Porazdelitev, prisotnost ter odsotnost teh dejavnikov pa na kompleksen in še ne popolnoma raziskan način vpliva na razvoj, vztrajanje in prenehanje teh vedenj pri posamezniku. V zadnjem času se vedno več raziskav osredotoča na dokazovanje vpliva okolja na ranljivost posameznika preko sprememb v izražanju genov, epigenetskih modifikacij. Prav tako pa raziskave, katerih izsledke ponekod že priporočajo v uporabo v klinični praksi, kažejo, da določene genetske predispozicije vplivajo na odziv posameznikov z duševnimi motnjami na zdravljenje tako z zdravili, kot z drugimi metodami zdravljenja.
Ob tem pa trenutno še ni hitre in učinkovite metode za sprotno spremljanje ogroženosti za samopoškodovalno vedenje mladostnikov, ki bi bila uporabna za oceno potrebe po intenzivnejšem nadzoru hospitaliziranih mladostnikov.

V predlagani raziskavi želimo slediti trem ciljem:

  1. Razvoj metode za učinkovitejše ugotavljanje akutne in dolgoročne ogroženosti mladostnikov z najbolj ogrožujočim samopoškodovalnim vedenjem.
  2. Ugotavljanje dejavnikov, ki vplivajo na ogroženost zaradi samopoškodovalnega vedenja in na uspešnost zdravljenja/obravnave teh vedenj pri najbolj ogroženih mladostnikih (spremembe teh dejavnikov).
  3. Priprava smernic za učinkovitejšo obravnavo najbolj ogroženih mladostnikov v bolnišničnem okolju.

Tako bomo lahko bolj zanesljivo prepoznali mlade, ki so posebej ogroženi za hudo samopoškodovalno vedenje (tako smrt, kot neletalne telesne poškodbe), jih usmerili v intenzivnejšo in učinkovitejšo obravnavo ter na ta način izboljšali njihovo varnost, kvaliteto življenja, ter kratko- in dolgoročno in prognozo.

Faze projekta:

  1. Priprava raziskovalne skupine in materialov za raziskavo
  2. Vključevanje vzorčne skupine pacientov in vnos podatkov v bazo
  3. Vključevanje kontrolne skupine in vnos podatkov v bazo
  4. Analiza in diseminacija rezultatov

Podrobnejši opis projekta na spletni strani ClinicalTrials.gov: ClinicalTrials.gov Identifier: NCT05765864 (https://classic.clinicaltrials.gov/ct2/show/NCT05765864  )

Raziskovalne organizacije na projektu:

Projektna skupina:

Diseminacija projekta:

  1. LEBEN, Lara, GOMBOC, Vanja, POŠTUVAN, Vita, DE LEO, Diego (avtor, korespondenčni avtor), ROSENSTEIN, Žiga, DROBNIČ RADOBULJAC, Maja. The influence of insecure attachment to parents on adolescents' suicidality. International journal of environmental research and public health, ISSN 1660-4601. [Online ed.], 2023, vol. 20, iss. 4, str. 1-14. www.mdpi.com/1660-4601/20/4/2827. [COBISS.SI-ID 141240067].
  2. Predstavitev projekta na XXV World congress of IACAPAP, Dubai, UAE; 5.-10.12.2022, Maja Drobnič Radobuljac
  3. Predstavitev projekta na 29. International Congress of ESCAP, Copenhagen, Danska; 29.6.-1.7.2023, Maja Drobnič Radobuljac
  4. Predstavitev projekta na University of Houston, 22.3.2024, Maja Drobnič Radobuljac

Univerzitetna psihiatrična klinika

Osnovne informacije o UPK Ljubljana

Zadnje objavljeno

Poglejte zadnje novice in obvestila

Vprašanja in odgovori

Postavite vprašanje - poglejte odgovore

© 2017 Univerzitetna psihiatrična klinika Ljubljana | Kolofon
Na vrh
Za slepe in slabovidne(CTRL+F2)
barva kontrasta
velikost besedila
označitev vsebine
povečava
Izjava o dostopnosti Kontaktirajte nas